Sedmo mesto na šolskem svetovnem prvenstvu v orientaciji

Doživeti Svetovno šolsko prvenstvo v orientaciji je privilegij, ki ni dan vsakomur. To so besede trenerja v Orientacijskem klubu Komenda Nejca Zormana in z njim se popolnoma strinjam. Več si lahko preberete v nadaljevanju in ogledate v galeriji slik -> SLIKE.

Povabilo za udeležbo na svetovnem prvenstvu smo dobili, ko so naša dekleta postala ekipne šolske državne prvakinje. Vendar je bilo pred nami še precej dela. Potrebno je bilo zbrati  finančna sredstva, trdo trenirati in se udeleževati tekmovanj, urejati dokumente, zbirati predstavitveni material in še bi lahko našteval.

V soboto, 18. aprila, pa je prišel dan odhoda in na letališču Jožeta Pučnika se je zbrala vsa Slovenska reprezentanca. Prvi let smo zaključili v osem milijonskem Istanbulu, ki pa skupaj z okolico šteje kar trinajst milijonov prebivalcev.  Nato pa je bil pred nami še krajši let do Antalye. Tam so nas gostitelji že pričakali pod velikanskim panojem. Od letališča smo z avtobusom nadaljevali pot skozi Kemer in še dalje do manjšega obmorskega letovišča Tekirova. Do hotela Queen´s park Tekirova, kjer so nas nastanili, smo prišli šele ob enajstih zvečer.

Naslednji dan smo se šele zavedali, da so nas nastanili v prekrasnem hotelu s petimi zvezdicami. Pogled s hotelske terase je obsegal pogled na morje s tremi otoki, na drugi strani pa se je nad pokrajino dvigal mogočni 2365 m visoki, še močno zasneženi, Tahtali. Takoj po razkošnem zajtrku so nas odpeljali na prvi uradni trening na karti. Ta je bil  v nacionalnem parku Phaselis, ki obsega področje bivšega istoimenskega rimskega mesta. Slovenci smo se utaborili kar pod stebri antičnega akvadukta. Razdelili smo se po skupinah, tako da so tekmovalci skupaj s trenerji iskali kontrolne točke in se tako navajali na nov teren.  Lokacija za trening je bila izvrstno izbrana, saj nas je karta vodila skozi čudovite ostaline starega mesta. Del treninga je bil speljan po še ne okrnjeni obali, večino kontrolnih točk pa je bilo potrebno poiskati po strmem terenu, ki je bil poln skal, balvanov in težko prehoden. Po končanem treningu si je vsak lahko v miru ogledal rimsko gledališče in ostale razvaline. Popoldne je bila na sporedu slavnostna otvoritev SP v orientaciji. Vse ekipe so v sprevodu odšle skozi mesto proti odprtemu gledališču, kjer je slovesnost temeljila predvsem na vrhunskih nastopih turških folklornih skupin in obveznih govorih eminentnih oseb.

V ponedeljek smo imeli tekmovanje v dolgih razdaljah. Teren je bil podoben strmejšemu delu, na katerem smo trenirali prejšnji dan. Mihala Korelc je bila 15., Klara Jamšek 18. in Patricija Primožič 33. od 52 nastopajočih v naši kategoriji. Skupinsko pa smo bili 8. Dosegli smo dober rezultat. Slavnostna razglasitev najboljših je bila zvečer v velikem hotelskem avditoriju.

V torek je bil dan namenjen medsebojnemu spoznavanju in druženju. Tako so dopoldne organizatorji priredili različne igre in atraktivno zabavo s peno. Popoldne so sodelujoče ekipe na stojnicah predstavile nacionalno kulinariko, razdeljevale promocijske letake, orientacijske karte in spominke. Slovenska stojnica je bila močno oblegana, saj smo razrezali najmanj 3 kg pršuta in ostalih suhomesnatih dobrot. Zvečer pa se je vsaka reprezentanca v avditoriju predstavila še s plesnim nastopom. Slovenci so zaplesali polko v ritmih Golice in na oder povlekli skoraj polovico vseh udeležencev.

V sredo je sledilo tekmovanje v srednjih razdaljah. Že zgodaj zjutraj so nas z avtobusi prepeljali na vznožje Tahtalja, preko 800 metrov visoko. Prireditveni prostor je bil na šolskm igrišču tamkajšnje podružnične osnovne šole. Tudi tukaj nas je pozdravil visok kip Ataturka, moža, ki je v njihovi zgodovini pustil močan pečat in na katerega so Turki zelo ponosni.

Teren tekmovanja na srednji razdalji je bil zelo težko prehoden, saj je bil visokogorski borov gozd poln skal in  velikih balvanov. Vodiška dekleta so se odlično odrezala: Mihala je bila 7., Klara 20. in Patricija 29. Osnovna šola Vodice je v ekipni razvrstitvi vseh šol, kjer so se šteli vsi rezultati obeh tekem zasedla odlično 7. mesto, česar prav gotovo nismo pričakovali.               V obeh tekmah smo Slovenci sicer dosegli eno 6. in tri 7. mesta.

Zvečer so organizatorji objavili spisek ekip za prijateljsko tekmo, ki je bila predvidena za naslednji dan. Vsaka tričlanska ekipa je bila sestavljena iz tekmovalcev različnih narodnosti. V ekipi sta bila dva fanta in eno dekle ali dve dekleti in en fant. Na tekmi prijateljskih štafet smo sodelovali tudi trenerji, ki pa smo imeli svojo kategorijo. Zanimivo je bilo opazovati vrvež v hotelu, ko smo vsi nastopajoči iskali svoje sotekmovalcev in sestanke ravno nastalih trojk, ki kujejo bojne plane za prihajajočo tekmo. Sam sem bil v ekipi z Novozelandskim trenerjem Chrisom in Špansko trenerko Nurijo.

Naslednji dan so nas odpeljali v letoviško mesto Kemer, ki leži južno od Antalye. Na velikem prireditvenem prostoru smo morali ponovno poiskati svoje člane ekipe. Tokrat je šlo za tekmovanje v mestni orientaciji. Pred štartom smo se opremili s štartnimi številkami in elektronskimi čipi, s katerimi tekmovalci v orientaciji potrdimo prisotnost na kontrolnih točkah. Pol ure pred štartom smo prejeli še karte, na katerih je bilo vrisanih prek 60 lokacij kontrolnih točk in trije obvezni sektorji, na katerih se je morala vsa ekipa zbrati istočasno. V času do štarta se je bilo potrebno dogovoriti o taktiki, kdo od članov ekipe bo poiskal posamezne kontrolne točke.

Najprej je istočasno štartalo vseh 178 šolskih ekip, malo kasneje pa še preko 40 ekip trenerjev. V tem tekmovanju se je med vsemi Slovenci najbolje odrezala naša Klara Jamšek, ki je s svojo ekipo dosegla 17. mesto. V trenerski ekipi pa  na najvišjem mestu stala ekipa z Blažem Kolnerjem iz Komende. Moja ekipa je dosegla 22. mesto. Dober rezultat za veteransko ekipo. Zvečer smo v avditoriju imeli še slavnostni zaključek SP, ki je ponovno temeljil predvsem na izvrstni folklori in tradiciji.

V petek pa smo bili deležni dveh letov v lepem vremenu s čudovitim razgledom. Moram pa priznati, da se je najlepši razgled pričel, ko sem prepoznal Ptuj s Ptujskim jezerom, Litijo, Domžele,…

Več fotografij lahko dobite na spletu če vtipkate naslednja gesla:

  • Queens park Tekirova,
  • Isfwsco2015
  • Spletna stran Oš Vodice,

 

Na tem mestu bi se še enkrat zahvalil vsem sponzorjem, ki so nam omogočili udeležbo na tem SP:   Resistec d.o.o., Brinox inženiring d.o.o., Resistec upr. d.o.o., Avtoelektrika Janez Šijanec s.p., Tomaž Mušić s.p., Janez Trkman, Smučarsko društvo Strahovica, Jerman d.o.o., Intersocks d.o.o. Kočevje, KZ Medvode, Linguaduct d.o.o., Štunfi d.o.o., Frizerski salon Saša s.p., Rotis d.o.o., Tomaž čebul, Šolski sklad Oš Vodice, Mesarija Selak, Lekarna Brod, Lekarna Vodice, Gorenjske Lekarne, Pekarna prest Jagodic, Občina Vodice, Ministrstvo za zunanje zadeve in OK Komenda.

Ta vnos je bil objavljen v Nerazvrščeno. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja