Pandemija koronavirusa je spremenila ves svet in to se zadnje tri tedne kaže tudi v deželi na sončni strani Alp. Življenje se odvija drugače, kot smo ga bili vajeni. V najbolj črnogledem scenariju se bodo stvari le še zaostrovale, kriza pa se bo še poglobila. Časa krize ni mogoče izmeriti, zagotovo pa bomo o njej govorili še nekaj let. Če bomo res vsi storili vse, kar je potrebno, bomo to negotovo stanje uspešno premagali in spet zaživeli normalno življenje. Še največje brazgotine bo čutilo gospodarstvo, ki se bo pobiralo leta in leta, a to ni najpomembnejša tema, ki bi se dotaknila naših učencev, ki jim je ta dopis tudi namenjen.
Številne izobraževalne ustanove so se v tem tednu utapljale v dopisih razjarjenih staršev, ki niso zadovoljni z izobraževanjem na daljavo. Po pravici povedano, tudi vsi mi na OŠ Vodice, bi precej raje poučevali v svojih učilnicah pred našo zvesto publiko, 543 učenkami in učenci centralne in podružnične šole. Trudimo se po najboljših močeh, učencem pa skušamo »na daljavo« dati karseda največ. Po pogovorih z učitelji, ki dobivajo odzive staršev, nam to tudi uspeva. Nikoli pa ne bomo ustregli čisto vsem. Tudi v našem šolskem okolišu je nekaj odstotkov staršev, ki so z računalniško tehnologijo kako stopničko pred nami in so nezadovoljni s trenutnim poukom na daljavo. A ker imamo člani učiteljskega zbora vpogled v vse poslane odzive staršev, menim, da smo mi tisti, ki moramo oblikovati pouk na daljavo tako, da zadostimo večini.

V nadaljevanju pa bi rad orisal moj pogled na minulih sedem dni.
Lahko rečem, da je za mano najtežji teden v poklicni karieri. Poplava e-sporočil peščice nezadovoljnih staršev. Imam to smolo, da v večini primerov pride do mene le tisto slabo. Skušal sem korektno odgovoriti vsakemu, ki je poslal sporočilo, a mi je to odpisovanje pobralo veliko dragocenega časa in energije, mnogokrat je v meni zavrelo, a sem kljub temu vsem odgovarjal spoštljivo. Hvaležen sem bil staršem, ki so v tej poplavi sporočil ponudili tudi svojo pomoč. Oglasili so se računalniški strokovnjaki in nam v določenih segmentih pomagali za kar sem jim neizmerno hvaležen. Večino dela pa je bilo na nas samih. V petek, 27. 3. 2020, je v zgodnjem večeru padla odločitev, da se naša šola priključi platformi Microsoft Teams. Mnogo ur minulega konca tedna smo z gospodom Matjažem Cofom (izvrsten programer in človek z veliko začetnico) in njegovo ženo Klavdijo, ki na šoli uči matematiko, fiziko ter izbirne predmete s področja astronomije, postavljali osnove, kreirali baze, tvorili skupine in v začetku tedna začeli na daljavo izobraževati prve učitelje. Pošteno rečeno, vse nas je epidemija pričakala nepripravljene na področju najsodobnejših tehnologij za poučevanje na daljavo. Koga pa ni? Do srede, 1. 4. 2020, smo kreirali skupine učencev od 9. do 5. razreda, vse ostale še bomo. Vsem je bilo potrebno oblikovati uporabniška imena ter gesla in jih po e-pošti posredovati staršem, da so se učenci lahko logirali v program. Pripravili smo uporabna navodila za lažjo vključitev v omenjeni program, marsikdaj pa komu tudi preko kakega drugega kanala pomagali premostiti težave. Skratka, vsi smo se učili. Kot ravnatelj sem lahko zelo ponosen nad zagnanostjo sodelavk in sodelavcev. Poleg priprave učnega gradiva, so se na daljavo seznanjali z najsodobnejšo tehnologijo za trenutni pouk, obenem pa bili še starši svojih malčkov oziroma šoloobveznih otrok. Velikokrat so bili le-ti postavljeni v drugi plan. Po človeški plati pa sem bil v iztekajočem se tednu večkrat tudi prizadet in žalosten, ko sem prebiral sporočila nekaterih staršev. Žalosti dejstvo, da najbolj izobraženi starši ne znajo ceniti tujega dela, da prezirajo dobra dejanja in sodijo človeku, ne da bi se prej o stvareh dobro informirali. A vsaka palica ima dva konca in tudi »striček Google« najde o teh eminentnežih marsikatero podrobnost. Z gospo Barbaro Kermavner, ki med drugim opravlja naloge šolskega računalnikarja, sva v torek, 31. 3. 2020, pripravila nekaj namiznih računalnikov in prenosnikov, ki smo jih podarili učencem za delo na daljavo. Kljub temu, da sem moški, so se mi v sredo, 1. 4. 2020, večkrat od sreče orosile oči, ko sem predajal računalnike hvaležnim staršem. Ganljiv trenutek, ki se ga ne da opisati, moraš ga doživeti. Tudi župan Vodic, gospod Aco Franc Šustar, me je kontaktiral in ponudil preko Skupnosti občin Slovenije še dodatne računalnike, a izkazanega interes s strani staršev ni bilo. Vsi razredniki so namreč povprašali starše, če je kje potreba po računalniški opremi. Velik dan zame je bil četrtek, 2. 4. 2020, ko sem se po 20 dneh preko platforme Teams prvič videl oziroma slišal z mojimi učenci pri pouku matematike. Če si učitelj s srcem, je to po slabih treh tednih najbolj ganljiv trenutek v tednu. Po uvodnem klepetu kaj hitro ugotoviš, kako zelo učenci pogrešajo šolski vrvež, a kljub temu povedo, da so naredili vse, kar smo se domenili in da niso za nobeno učno snov prikrajšani. Manjka bojda le učiteljeva živa beseda. Zato smo vse v 10 urah obdelane enote predebatirali in tudi manjkajoča razlaga je bila nadoknadena. Platforma Teams mi je omogočila, da sem učencem prikazoval moj zaslon in jim ob že v naprej poslanem gradivu, stvari le razlagal. V 15 minutah smo na ta način obdelali vse, kar bi v učilnici delali eno šolsko uro. Moje izkušnje s platformo Teams so pozitivne, je pa po osebnem mnenju primerna za starejše učence in za nekaj minut vsake šolske ure. Se pa zavedam, da omenjeni prenosi na daljavo dobro potekajo ob dobri opremi in dobrem omrežju. Žal po celotni občini Vodice še ni optičnega omrežja in prenosi v dopoldanskem času niso optimalni. Vemo, da tudi starši delajo na daljavo in linije so v tem obdobju preobremenjene. Zato naj vsak učitelj dela po metodah, ki so se izkazale za dobre v njegovem razredu oziroma v njegovi skupini, starši pa naj vsakemu učitelju 100 % zaupajo in naj mu ne jemljejo energije z enostranskimi pobudami.

Ker smo sredi vikenda, ga izkoristite na najboljši način. Odklopite se od računalnikov. Spočite si oči. Vsi si moramo napolniti baterije za prihodnji teden, ki bo prinesel spet kaj novega. Natančnih usmeritev glede ocenjevanja znanja še ni. Pričakuje se, da bo Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju sprejet nekje v drugi polovici meseca aprila. Kot kaže, bo pri vsakem predmetu zadostovala po ena ocena, ki se bo lahko pridobila na kakršenkoli način. Me pa osebno moti, da Zavod RS za šolstvo predlaga, da naj bi se v mesecu aprilu znanje le preverjalo. Po prvomajskih počitnicah bodo potemtakem učenci zelo obremenjeni, saj bo potrebno v mesecu in pol (pri devetošolcih pa v mesecu dni) pridobiti ocene pri vseh predmetih. Škoda, da se ZRSŠ prej ni posvetoval z učitelji praktiki, ki smo vpeti v izobraževanje in ocenjevanje.

Držimo skupaj, spoštujmo se in ostanimo zdravi. Le tako nam bo uspelo. Epidemije bo slej ko prej konec, pomembno pa je, da bomo imeli po njej krog prijateljev in ne množice nasprotnikov, ki si jih z enostranskimi potezami lahko v teh težkih časih ustvarimo.

Jure Grilc,
ravnatelj